Peš romanje od Ane do Marije

Od 26. julija, ko goduje sveta Ana pa do 2. avgusta, ko se spominjamo Marije Angelske v Porcjunkuli se nas je nekaj romarjev odpravilo na pot da povežemo oba praznika s krajema, kjer se posebej spominjamo teh dveh svetih žena. Romali smo od kapucinskega samostana v Škofji Loki do kapucinskega samostana v Celju. Br. Mitja s pomočnikom br. Blažem in duhovno podporo br. Milana in s. Mojce je bil naš vodja, organizator, usmerjevalec in usklajevalec… Poleg omenjenih pobudnikov in organizatorjev romanja, pa se nas je z različnih vetrov pridružilo še sedem.

Ker romanje ni navadna pot, turistični izlet ali pa potovanje je bilo močno obarvano tudi s Frančiškovo duhovnostjo. Sestra Mojca je za nas pripravila premišljevanja vzeta iz Frančiškove hvalnice stvarstva. Ob stalnem stiku z naravo so nam podobe brata vetra, ognja, vode, sestre zemlje… spregovorile še bolj osebno. Brat Milan pa je poskrbel za naš vsakdanji Božji kruh v evharistiji. V različnih cerkvicah ob poti smo imeli vsak dan sveto mašo.
Romali smo po gozdu, mimo polj, po cestah, makadamih in gozdnih poteh mimo travnikov, bredi smo čez potoke, se vzpenjali na hribe, hribčke in spuščali v doline. Videli smo ogromno skritih lepot narave in srečali veliko prijaznih ljudi. Prav zgovorna je dobrota ljudi, ki se ob srečanju z romarji odprejo. Vedno smo pri ljudeh dobili vodo, pogosto pa so nas ljudje presenetili tudi s kakšnimi presenečenji, ki jih nismo pričakovali. Neka gospa nam je potem, ko smo pri njej dobili pijačo in smo na njenem vrtu molili večernice, med našo molitvijo, prinesla na tiho cel pladenj odlične pite. Spali smo večinoma v župniščih. Tako smo spoznali župnika v Komendi v Motniku in na Taboru. Eno noč pa smo prespali tudi na kmetiji pri starejšem kmečkem paru.
Naša pisana druščina romarjev, ki jo je prav vsak bogatil s svojimi darovi, talenti, posebnostmi, značajem…, je že po petih dneh prispela v Celje. Tu smo imeli še cel dan, da smo se in se nekoliko odpočili in duhovno pripravili na končni cilj našega romanja, to je porcjunkula. Na porcijunkulo smo prinesli pri darovanju na oltar darove našega romanja. Gospod je gotovo sprejel naše napore, trud, naše molitve, naše odnose in vse lepe trenutke, ki nam jih je pravzaprav sam podaril.

 

br. Mitja Marija Ponikvar, OFMCap

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja