Sanjskih 100 let

V skupnosti FMM v Celju smo že nekaj mesecev živele v pričakovanju 100 let s. Mare. In zgodilo se je! Na praznik sv. Klare, 11. avgusta letos, je s. Mara Vampelj dopolnila sanjskih 100 let. To je bil res velik praznik za nas sestre v Sloveniji in iz drugih držav naše velike province, prav tako za sorodnike iz Dobrove, za župnijo Celje – sv. Cecilija in prijatelje predvsem iz Lesc in Cerkelj na Gorenjskem ter iz Ljubljane.

Za njeno dolgo in bogato misijonsko življenje smo se zahvalili pri sv. maši ob 11h. Vodil jo je msgr. Franci Petrič, urednik tednika Družina in dolgoletni prijatelj s. Mare. Somaševali so br. Štefan Kožuh, ofm cap in domači bratje kapucini, nekdanji župnik v Lescah g. Štefan Babič in drugi prijatelji duhovniki.

Življenje s. Mare se je začelo na Dobrovi pri Ljubljani, kjer se rodila kot četrti od devetih otrok. Krščena je bila pri krstnem kamnu, ki še danes stoji v cerkvi Marije Vnebovzete v Leščevju, danes Dobrova. Doma je poprijela za vsako delo, tako na vrtu in pri živini kot v gospodinjstvu. Kot dekle je obiskovala šiviljske in kuharske tečaje. Prebirala je tudi revije takratnega časa, spominja se predvsem revij Bogoljub in Zamorček. Tu je odkrila pričevanja o Bogu posvečenem življenju, prebirala zapise misijonarjev… in božji klic je začel vabiti tudi njo. Ko je s kolesom prihajala v Ljubljano, da bi na tržnici prodajala domače izdelke, je navezala stik s »francoskimi sestrami« kot so takrat imenovali sestre Frančiškanke Marijine misijonarke. Te so se leta 1928 naselile na Mirju, v hiši kjer sestre še danes živimo. Na dan sv. Štefana 1939 je sedemindvajsetletna Marica, kot so jo klicali doma, vstopila v prednoviciat sester FMM. Kmalu se je začela II. svetovna vojna in prednovinke so poslali v Italjio v Grottaferrata. Tu je s. Mara vstopila v noviciat in 13. junija 1943 izpovedala prve zaobljube tri leta kasneje pa večne zaobljube. Kot sestra je bila poslana v skupnosti po Italiji: Rim, Castelnuovofogliani in Milano. Bila je prizadevna in je svojo ljubezen podarila v kuhinji, šivalnici, pralnici… Drobna, skrita dela, ki niso bila vidna mnogim, a jih je videl Gospod.

 


Leta 1979 se je vrnila v Slovenijo, kjer je delovala v Cerkljah, v Mariboru, v Lescah in Ljubljani. Posvečala se je bolnikom in opravilom doma, predvsem v kuhinji in na vrtu. Z veliko ljubeznijo in skrbnostjo je pripravljala jedi in domače dobrote, peciva in potice. Bila je kot mati, ki skrbi za svoje sestre in obiskovalce. Gostoljubno je sprejemala vse ljudi, med njimi tudi duhovnike, ki so sodelovali s sestrami, predvsem na Mirju v Ljubljani, kjer je deloval tudi MIC
(Mladinski informacijski center). Leta 1997 je obiskala Sveto deželo. Pogumna in požrtvovalna, je bila pri svojih 85-tih letih razpoložljiva za misijon v Bosni,
v Odžaku, kjer so sestre leta 1997 odprle skupnost z namenom, da bi vlivale pogum vračajočim se beguncem in jim pomagale pri izgradnji in obnovi domov po vojni. S svojo navzočnostjo in odprtostjo do vseh so delale za spravo in mir na tem področju. Tu je s. Mara slišala nešteto težkih zgodb in videla številne solze ljudi, ki so se vračali na svoje uničene domove. Velikodušno je sodelovala pri skupnem misijonu sester, ki so delile pomoč vsem in sprejemale ljudi ter
prostovoljce v svojo hišo. Leta 2002 se je vrnila v Slovenijo, saj je kljub dobremu zdravju in trdni volji občutila vedno večje težave s kolkom. Prišla je v skupnost starejših sester v Lesce, kjer se je več posvečala ročnim delom in malim hišnim opravilom. Veliko veselje je našla v poslušanju radia
Ognjišče in prebiranju Družine in drugih verskih revij.

Na 99 let pa jo je čakala še ena preizkušnja: selitev v Celje. Težko je bilo zapustiti dobre
domačine, znano hišo in kraj, navade. A pogumno in predano se je s celo skupnostjo preselila v Celje, kjer biva že eno leto. In pravi, da ji je lepo. Našla je sestre, brate kapucine, prisrčne ljudi in dočakala 100 let. Za svoja leta je zelo samostojna, bistra, dejavna in dobre volje. S. Mara ni nikoli brez dela. Njene roke so nakvačkale že na stotine prtičkov, ki razveselijo prijatelje, dobrotnike in sestre. Vsak teden pričakuje Družino in prebira novice iz življenja Cerkve in spremlja dogajanje po svetu. Tudi na vice na zadnji strani ne pozabi in jih rada pripoveduje sestram in obiskovalcem. Sto let s. Mare je kot sto pisanih rož, vsako leto je bilo drugačno. Nekatera so bila bolj obarvana z veseljem in srečo, druga z vztrajnostjo in delom, spet druga s preizkušnjami in skrbmi. Kot zlata nit, ki povezuje vsa leta, pa je bila molitev. Koliko ur pred Najsvetejšim in v premišljevanju Božje besede. Vsako jutro, vsak večer molitev hvalnic in večernic, odprta knjiga

in odprto srce za Boga. Posebna ljubezen do Marije, nebeške matere, je bila izražena v pesmi in vsakdanji molitvi rožnega venca. Ob svoji 100-letnici pravi: »Vse je dar, vse je milost«. S hvaležnostjo v srcu gre pogumno v novo stoletje. Bogu hvala!

s. Mojca Korošec, fmm

 

Prispevek o s. Mari v oddaji Obzorja duha na RTV Slovenija, 2. 9. 2012 (od 18:02 naprej)

This entry was posted in Novice.

One thought on “Sanjskih 100 let

  1. Še enkrat iskrene šestitke s.Mari za jubilejnih 100let :-))iskrene čestitke tudi z moje strani

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja