PŠS Kaprije – služenje z ljubeznijo

Poletna šola skupnosti Kaprije
Moram priznati, da me je ta naslov zelo pritegnil, ker je v nasprotju z vsem, na kar me običajno asociira beseda šola. Kakšna je lahko šola med počitnicami, na morju in še to v zelo dobri družbi? Kako se lahko takrat kaj koristnega naučiš? Preverila sem in se udeležila. Naučila sem se ogromno koristnega za življenje in to šolo bi priporočala vsem.
Sama sem se te šole udeležila kot oskrbnica, kar pomeni, da sem bila odgovorna za tehnično stran našega bivanja na Kaprijah in sem bila del ekipe voditeljev. S tem sem lahko lažje videla in začutila, kakšen vpliv ima ta šola na udeležence. To je teden življenja v skupnosti, kjer sodelujemo, skrbimo drug za drugega, igramo družabne igre, kuhamo, pospravljamo, hodimo na plažo in se kopamo v morju. Vse delamo skupaj, kar pomeni, da je veliko pogovorov, deljenja svojih občutij, usklajevanja in pa seveda kdaj pa kdaj kakšnih konfliktov, ki se jih učimo razreševati. Se mi zdi, da v enem tednu preizkusiš prav vse kar vsebuje vsakdanje življenje, če se tega zavedaš ali ne. Najbolj pri vsem tem pa mi je všeč, da se ne učimo samo uporabljati glave, ampak predvsem srce – torej ljubiti in »preživeti« v skupnosti, med ljudmi, ki so ti v tem času dani, pa čeprav se z njimi ne razumeš preveč dobro. Kmalu namreč ugotoviš, da so vsi ljudje v osnovi dobre osebe in da je vredno vztrajati, spoznati sočloveka in ga sprejeti takšnega kakršen je.
Program Kaprij je v grobem razdeljen na 3 dele: služenje, vsebinski del in popoldansko kopanje. Predvsem bi rada poudarila služenje, ki se mi zdi zelo pomembno v življenju. Služenje nima nobene veze s sužnji ali ne-svobodo, ampak predvsem z ljubeznijo. Na Kaprijah je bilo v dnevnem redu 3x na dan. To pomeni, da so bili udeleženci razdeljeni v pet skupin, vsaka skupina pa je bila odgovorna za nekaj, da je lahko celotna skupnost normalno delovala. Ena skupina je kuhala, druga molila, tretja čistila hišo, četrta pripravljala na mizo in nam stregla, peta pa je pomivala posodo. V enem tednu je vsak preizkusil vse, se marsikaj novega naučil, a hkrati v celotni skupnosti veliko dobrega naredil. To je služenje drugim. Vredno je to živeti, saj s tem osrečuješ druge in sebe.

Iva Horvat

Mladostna misijonarka s kvačko in rožnim vencem – prižgana svetilka

Čas hitro teče posebno, če smo odprti za Gospodova znamenja in bližino ter če se prepustimo bogatemu toku življenja, ki nas vodi vedno dlje in nam omogoča rast in zorenje. S. Mara je že dolgo let del tega živahnega toka življenja, saj v nedeljo 11. avgusta praznovala 101. rojstni dan. Tega praznika smo se sestre veselile skupaj z župnijo, sorodniki in prijatelji s. Mare. Vsi smo se najprej zbrali pri zahvalni sv. maši, ki jo je daroval br. Marjan Gačnik, župnik, somaševala pa sta br. Pavel Košir, gvardijan kapucinske skupnosti in g. Janez Šilar, župnik v Borovnici. Čudovito je prepeval župnijski peski zbor, s. Mara je pri svojih letih brala berilo in se zahvalila Bogu za dar življenja, prav tako tudi bratom kapucinom in župljanom za naklonjenost in sprejem sester, ki smo v januarju 2011 prišle v Celje.

Continue reading »