MISJONSKA NEDELJA 2014

Na misijonsko nedeljo, 19 oktobra, smo v župniji Lj-Trnovo, pripravili misijonski srečelov. Tokrat smo svojo misijonsko pozornost in dobrodelnost namenili Kongu, kjer sestre Frančiškanke Marijine Misijonarke delujejo že vrsto let med pigmejskimi otroki in se trudijo za njihovo šolanje in zdravljenje. S. Grazyna Mech, fmm je pripravila pričevanje o radostih in težavah, s katerimi se soočajo prebivalci Konga pri vseh nedeljskih sv. mašah. V Kongo Brazzaville je preživela 9 let in v tem času ji je uspelo na novo odpreti in opremiti otroški vrtec. Slike spodaj.

Nekaj splošnih geografskih podatkov o KONGU.
Kongo Brazzaville se nahaja na Ekvatorju in meji z Angolo, Gabonom,  Centralno Afriško Republiko, s Kamerunom in Demokratično Republiko Kongo, ki se je včasih imenovala Zair. Kongo Brazzaville je bivša francoska kolonija, medtem ko je Demokratična Rep. Kongo nekdanja belgijska kolonija. Med temi državami je ogromna reka Kongo. Narava je zelo lepa. Posebno lepa je vrsta dreves, ki se imenuje flamboyant že od daleč privlači z svojo rdečo in vijoličasto barvo.

Velike palme ne samo, da krasijo pokrajino, ampak dajejo olje, kokos in vino. Obilo sadja je kot so banane, papaje, grenivke, limone, avokado, ananasi. Kmetijske pridelki so raznovrstni : maniok je osnovno živilo prebivalcev Konga, poleg tega pridelajo riž, koruzo, sladkor, arašide, kava, kakav.
Kongo izvaža tudi nafto, zlato, diamante, drevo, svinec, cink, uran in se posebne minerale tantal in koltan, ki so  potrebni za mobilne aparate in vesoljske ladje.

Nekaj podatkov o ljudeh.
Število prebivalcev se je v zadnjem času opazno dvignilo. Po zadnjih podatkih je več kot 4 milijone ljudi iz različnih, etničnih skupin (največja je Bantu). Posebna skupnost so Pigmejci, ki jih je okrog 100.000. Večinoma živijo po gozdovih, ampak sedaj to se tudi spreminja. Pred 60 leti so naše sestre za njih odprle  šolo, ampak ko je bil čas lova ali čas za nabiranje gob, nobenega otroka ni v šolo ;-)).

Na 1000 rojenih otrok jih umre 70. Kljub temu je Kongo mlada država, kjer je število ljudi starih nad 60 let le 2%  v populaciji

Religije:
Tradicionalna verstva  48%
Katoliška vera 35%
Drugi kristjani 15%
Muslimani 2%

Prisotnost Sester FMM v Kongo

Od začetka svoje navzočnosti v Kongu, to se pravi več kot 100 let, so si sestre prizadevale za vzgojo in izobraževanje otrok in pomoč družinam. S tem namenom so odpirale osnovne in poklicne šole ter pred 60 leti otroški vrtec. S. Grazyna opisuje en dogodek; »K meni je prišla neka žena in pokazala sliko naše ustanoviteljice in reče: ‘Sestra zaradi te žene znam pisati, brati, imam poklic. Moje otroci tudi…’ Takrat sem dojela, da je naš Inštitut nekaj čudovitega… sestre o katerih v Evropi  ni nihče še slišal, so toliko let nazaj odšle v neznane kraje, da bi pomagale ljudem. Koliko od njih jih je umrlo v mladih letih, zaradi bolezni ali vremena.

V naši skupnosti smo bile iz različnih narodnosti: Španka, Francozinja, Japonka, sestra iz Madagaskarja, Filipinka, Poljakinje, sestre iz Mozambika, sestre z Demokratičnega Konga in sestre domačinke, ki jih je bilo največ.

Naš nadškof Anatol Milandu je rekel: »Sestre, hvaležen sem za vaše delo. Vse kar delate je dragoceno, ampak tudi če bi nič ne delale, že s tem, da ste, da živite skupaj iz različnih narodnosti in da molite skupaj, je že ogromno pričevanje za našo domovino, ki je tako prizadeta od vojn«.

po pripovedovanju povzela s. Ania Walaszek, fmm

Še nekaj spominov iz življenja s. Grazyne Mech

»Ko sem prišla v Kongo Brazza je v nekaterih krajih še trajala vojna in vse je bilo uničeno: tudi naš samostan, naše šole in otroški vrtec. Postopoma so se sestre vračale in ljudje so nas prosili, da bi nadaljevale šolanje otrok. Počasi in s pomočjo našega Inštituta ter dobrotnikov smo obnovili nekatere stavbe, med njimi otroški vrtec, ki so mi ga sestre zaupale. Vendar je bila stavba prazna, neopremljena, sami zidovi. Provincjalka mi je rekla: “Grażyna, zdaj je to tvoje delo in moraš se potruditi. Znajdi se. Ker je vse okrog bilo uničeno, sem si želela, da bi otroci imeli en prostor, kje se počutijo varno, in kje je lepo, ker lepota vodi k sanjam… in želela sem si , da bi otroci začeli sanjati o lepšem in boljšem življenju… in to so bile tudi moje sanje. Takrat sem dojela, zakaj me je Gospod pripeljal v Slovenijo. Zaprosila sem za finančno pomoč in Slovenija je odgovorila. Opremili smo vrtec tako lepo, da so otroci z veseljem prihajali, nekateri sploh niso hoteli nazaj domov. Imam občutek, da je Slovenija šla z mano v misijone. Ves čas je bila prisotna preko pisem, telefonskih klicev… Družina, verski tednik, je prihajala skoraj redno… vse to je bila zame velika duhovna pomoč.

Veliko sem se trudila z vašo pomočjo, ampak tudi veliko sem se sama naučila od ljudi… nekaj primerov : punčka, stara okrog 5 let je nesla na hrbtu svojega bratca, kar je običajno v Afriki. Bratec je bil debelušček, zato sem ji rekla : “Oh kakšno breme nosiš.” Pogledala me je s presenečenjem in odgovorila : “Sestra to ni breme, to je moj brat«. Ta kratka zgodba, me je veliko naučila o medsebojni ljubezni.

Devet let v misijonih je bil zame milostni čas, tudi preko križa in žalostnih dogodkov, še posebej, ko so nam ubijali ljudi in misijonarje. Poznala sem misijonarja Poljaka, dva Francoza, Italijana, mlade frančiškana, ki je čudovito delal z otroki z ulice. Vsi ti so bili ubiti. To resnično pomeni izgubiti življenje za Kristusa…..
Dragi moji vse to kaj sem rekla, je moja izkušnja. Srečna sem, da sem nekaj let preživela v Afriki. Srečna sem tudi, da sem v Sloveniji, ki je tako lepa in ljudje so tako dobri. Vi ste velik narod, ker imate srce tudi za druge.« NAJLEPŠA HVALA

s. Grazyna Mech, fmm

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja