Na kakšno pot se odpravljam?

Postni čas nas spominja na Jezusov 40 dnevni post v puščavi pred svojim krstom in javnim delovanjem. Spominja nas tudi na 40 let hoje Izraelskega ljudstva iz Egipta, iz sužnosti v Obljubljeno deželo. V obeh primerih je prisotna puščava, ki je kraj, kjer hitro začutimo pomanjkanje. V postnem času se torej odpravljamo na pot, ko bomo verjetno pogosto začutili, da ni vse tako kot bi si želeli. Post je pot duhovne askeze (askeza je vaja v krepostnem življenju in v prizadevanju za popolnost), ki nas skupaj z molitvijo in dobrimi deli postavi v pravo držo do Boga, sebe in bližnjega.  Post pomeni, da se odrečemo kakšni slabi navadi ali razvadi. Lahko je to odpoved najljubši jedi,  kakšnemu grešnemu nagnjenju, ki nas v medsebojnih odnosih oddaljuje drug od drugega (npr. obsojanju, kritiziranju, jezi za vsako malenkost) ali pa hitremu tempu življenja, ki nas osužnjuje na vsakem koraku. Jed nasiti in dela človeka zaspanega. Dobra hrana in pijača potlačita nerazpoloženje in praznino, nas naredita neobčutljive za Boga in bližnjega. Kdor pa lačen sedi pred Bogom, čuti svoje hrepenenje po Bogu, ki more edini potešiti njegovo najglobljo lakoto. Namesto jeze, kritiziranja in obsojanja lahko blagoslavljamo svoje bližnje, zanje molimo in jih razveseljujemo z dobrimi deli.  Kaj pa odpoved hitremu tempu življenja? Mi boste rekli, da se to ne da spremeniti? Da smo v tej družbi prisiljeni v to? Tudi Jezus bi lahko tako rekel, saj je moral ves čas »delati«, ker so ljudje prihajali k Njemu, da bi jih ozdravljal ali pa so ga želeli poslušati. In kaj je naredil Jezus? Umaknil se je. Na goro, da bil s svojim Očetom. Vzel si je čas, da se ustavi in se pogovori z Očetom o Božji volji za njegovo življenje. Si tudi vi upate kdaj pustiti  to, kar se v tistem trenutku zdi pomembneje in si vzeti čas za molitev?

Post je torej velika vaja na poti do svetosti, če ga vzamemo zares. Ob vsakdanjih odpovedih lahko hitro opazimo, kako slabotni smo. Naša želja je, da vztrajamo v naših odločitvah, vendar kar hitro ugotovimo, da je »duh sicer voljan, a telo je slabotno« (Mt 26,41Mt 26,41
English: World English Bible - WEB

41 Watch and pray, that you don’t enter into temptation. The spirit indeed is willing, but the flesh is weak.”

WP-Bible plugin
). Telesne odpovedi nas vodijo k priznanju, da smo grešni in da je samo Gospod Bog tisti, ki nam daje moč, da živimo po Njegovi volji, da živimo kot Božji otroci.

Vabim vas, da ta postni čas, ki nam je dan, da rastemo v duhovnem življenju, vzamemo zares. Zraven odpovedi, za katero smo se odločili, iščimo tudi priložnosti za dobra dela, ki gradijo naše medsebojne odnose. Predvsem pa si vzemimo čas za premišljevanje Jezusovega življenja in trpljenja, ki nas pripelje v hvaležnost za Njegovo ljubezen do nas.

Želim vam blagoslovljen postni čas!

s. Iva Horvat

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja