Moja izkušnja misijona v drugi kulturi

100_0336

 

Gosia Ksiazek je predstojnica skupnosti v Ljubljani. Ima izkušnjo misijona v njeni rodni deželi na Poljskem, v Francoski Gvajani, v Veliki Britaniji in sedaj že skoraj tri leta v Sloveniji. Predstavila nam bo svojo izkušnjo misijona v Francoski Gvajani.

Ime mi je Gosia, po rodu sem Poljakinja in sem Frančiškanka Marjina misijonarka že 23 let. Rada bi z vami podelila bogastvo, ki sem ga doživela, ko sem bila poslana v misijon, v Južno Ameriko. Za nas Frančiškanke Marijine misijonarke je misijonski poklic nekaj posebnega. Ko opazujem moje sestre in sebe, vidim, da je misijonski poklic vpisan zelo globoko v našo notranjost. Za nas biti, pomeni biti misijonarka!!! Biti misijonarka povsod, v daljnem misijonu ali pa v Sloveniji, torej vedno misijonarka. Seveda, vsaka izmed nas sanja o misijonu v oddaljeni Afriki ali Ameriki in ima svoje predstave o njem. Tako je bilo tudi z menoj. Na dan mojih večnih zaobljub sem zaslišala svoje misijonsko poslanstvo: » da bi oznanjala svetu Božjo ljubezen… si poslana v Francosko Gvajano«. Že ta dan je Gvajana postala moja druga domovina, en del mojega srca. Štela sem dneve do mojega odhoda, molila sem za vse ljudi, ki mi jih bo Gospod postavil na pot…
Kakšno pa je bilo srečanje z drugo kulturo? Preden sem odkrila njegovo bogastvo, sem se morala naučiti postati čisto majhna kakor otrok. Če verjamete ali ne, ni tako enostavno sprejeti, da se moraš naenkrat vsega na novo učiti – novih navad kot na primer ta, da je riž bolj okusen, ko ga ješ z rokami kot pa z žlico; drugih vrednot, recimo te, da je družina razširjena in ima vsak pravico vzgajati otroka; drugačno razumevanje vere, Cerkve in tudi Boga – gre za bolj preprosto verovanje in ne za naše komplicirane evropske spekulacije o Bogu. Včasih se ti v glavi zvrti od vseh teh »drugačnosti«. A počasi, ko se človek nauči, da ne začne vsakega stavka z » ker pri nas…«, se ti odpira nov svet, srce se razširja in pokažejo se nova obzorja, novo bogastvo. Zaradi tega srečanja vem, da nobena kultura ni boljša niti manjvredna od druge. Vsaka nosi v sebi vrednote, vsaka ima svoje pomanjkljivosti, tako tudi naša.
In za konec en primer, da ne bi ostali samo pri teoriji. Zelo težko mi je bilo sprejeti njihovo razumevanje časa. Neverjetno so zamujali na vsak sestanek in ko so že prišli, so si še vedno vzeli čas, da bi pozdravili vsakega in vprašali za novice… En dan sem jim jezna naredila »pridigo« kako ne spoštujejo mojega časa ter časa drugih. In dobila sem odgovor: »Sestra, ti imaš uro, mi pa imamo čas !!!« To je zame čudovita lekcija, ki je ne bom pozabila. Res, čudovito je odkriti, kako ni nujno, da vsi mislimo enako, kako ni nujno, da vsi delamo na isti način. To prinaša svobodo, širino in veselje. Zagotovo bi morala še nekaj napisati o mojem novem srečanju s slovensko kulturo, saj sem tudi tukaj misijonarka… o tem kaj več naslednjič.

 Gosia                                                                                                                                                                                                        Gosia Ksiazek fmm

One thought on “Moja izkušnja misijona v drugi kulturi

  1. super ta prispevek pa pohvalim 1000000000000000000000000000000si zasluiz tako bi morali za vsako sestro k je v lj.napisat neka o nejej

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja