Poslana sem bila … blizu … daleč

Razburljiva zgodba mojega misijonskega poklica traja že skoraj 60 let. Vsak dan se zahvaljujem Bogu za življenje, za redovni poklic in toliko prejetih darov v vseh teh letih. Vse se je začelo leta 1949, na Poljskem, v času strogega komunističnega režima pod Stalinom. Božji klic v misijonsko življenje je bil zelo jasen in zame edina možna pot. Seveda ni manjkalo ovir tako v moji vznemirjeni in razočarani družini kakor tudi v gimnaziji. Celo sestram v Klemensow, ki so sprejemale mlade, je grozila policija. Kljub vsemu temu dogajanju sem 23. septembra 1950 vstopila v postulat. Po začetni formaciji so dale leta 1956 večne zaobljube močan pečat moji popolni podaritvi Bogu in misijonu Cerkve v Inštitutu Frančiškank Marijinih misijonark (v nadaljevanju FMM). Doživljala sem neizmerno veselje, globoko hvaležnost in prekipevajoče navdušenje. Bila sem resnično srečna, kljub temu, da zaradi »železne zavese« nisem mogla biti poslana v misijone. Več kot 25 let svojega misijona sem v veri in ljubezni preživela na Poljskem.

Ko so začeli prvi misijonarji odhajati iz Poljske v misijone, sem bila tudi jaz poslana v zahodno Afriko, v provinco, ki je takrat obsegala 5 dežel. Leta 1977, ko smo torej obhajali 100 letnico Inštituta FMM, sem pričela s svojo afriško avanturo. Tam sem ostala 11 let, predvsem v Senegalu in v Burkina Faso. Zelo rada sem imela Afriko. Bila sem priča cvetoči rasti mladih lokalnih Cerkva kakor tudi zakoreninjenju naše karizme v mladih Afričankah kar mi je prinašalo veliko veselja. Ko sem se vrnila v Evropo sem bila deležna milosti, da sem imela sobotno leto v Sveti deželi. Tukaj sem spet okusila globoko veselje, ko sem stopala po Jezusovih stopinjah. Leta 1988 sem bila poslana v Slovenijo kjer sem ostala 9 let. Ponovno sem imela srečo spoznati novo ljudstvo, njegov jezik, kulturo in vrednote. Doživela sem padec komunizma in rojstvo samostojne Slovenije. Bila sem tudi priča prihajanju mladih Slovenk, ki so se odločile postati FMM. V tem času smo prav tako razmišljale o novi skupnosti in ob soočenju s tragično vojno v Bosni, ki je povzročila tolikšno trpljenje ljudi, nam ni preostalo nič drugega kot da ustanovimo našo novo skupnost v Bosni. Tako smo leta 1997 štiri sestre zapustile Slovenijo in se naselile v Odžaku. Ta nova avantura je bila zame izkustvo solidarnosti, spoštovanja in ljubezni do trpečega prebivalstva. Moj misijon v Bosni je spet trajal 11 let in ima izredno pomembnost v mojem življenju. Seveda nosim v svojem srcu tako Poljsko, Afriko in Slovenijo, a Bosno in Hercegovino na prav poseben način. Od leta 2008 sem spet v Sloveniji, v ljubljanski skupnosti, kjer s svojo molitvijo podpiram apostolat sester naše skupnosti. Torej… bila sem poslana blizu in daleč in oboje me je neizmerno osrečilo.

s. Lucyna Ignaciuk

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja