Cerkev – prostor za vse

Govorimo, da nimamo časa, a to ne drži. Čas si je treba vzeti. In mi smo si vzeli čas za duhovno prenovo, oddih, igro in druženje v Kančevcih v prvem tednu julija. Ta čas je bil namenjen ljudem, ki jih je prizadela ločitev skupaj z otroci . Skupini se je pridružil br. Primož cap in s. Magda fmm.

Frančiškov tabor v Celju

Klara, mladika sv. Frančiška …. to je bila tema našega tabora. Župnija sv. Cecilje v Celju je zaznamovana s prisotnostjo bratov sv. Frančiška že 400 let. Od januarja se Frančiškova karizma dopolnjuje s prisotnostjo sester FMM. To karizmo smo štiri dni delili z otroci iz naše župnije. Ples, molitev, druženje in igre so napolnili prostore župnišča od 27. junija do 1. julija 2011. Skupaj s s. Magdo je sodelovala naša prenovinka Iva Horvat. Imeli smo se zelo lepo.

oooo… 130 let redovnega življenja kot FMM

Ali poznate s. Lucyno iz skupnosti v Ljubljani? Mogoče pa najstarejšo sestro v Sloveniji s. Maro? 18 junija sta nas zbrali v Lescah na zahvalni maši ob praznovanju jubilejev. Pred 70 leti je s. Mara vstopila v Inštitut, pred 60 leti pa se je odločila za redovno življenje s. Lucyna.

Sestre skupaj z vama se zahvaljujemo Bogu za vajino Bogu posvečeno življenje,  za vajin ” Ecce” in ” Fiat” na Njegov klic ljubezni.

Šmarnice

ŠMARNICE V CELJU

Mesec maj je, pravijo, najlepši mesec. Narava je vsa v cvetju in nas kliče k Mariji, ki ji je maj posebej posvečen. Ta mesec »oživijo« naše cerkve, saj mnogo otrok in odraslih prihaja k šmarnicam. Letos smo jih sestre prvič doživele z župnijo sv. Cecilije v Celju. Vsak večer pred sv. mašo, so otroci prihajali od doma ali iz veroučnih učilnic. Njihov prihod so naznanjali hitri koraki ali tek po cerkvi, glasno šepetanje, tu in tak kakšen krik, premikanje stolov, hihitanje in smeh, šumenje listov z Marijinimi litanjami… skratka živahnost se je razlila po cerkvi in vznemirila stalne obiskovalce svetišča.

Zvonec naznani začetek maše in iz otroških ust privre vesela pesem in pogosto se petju pridružijo še roke. Kako prijeten občutek ob misli, da je naša Cerkev tudi mlada, živahna, da otroci in mladi z veseljem prepevajo in sodelujejo. To je sad navzočnosti in vztrajnega prizadevanja bratov, katehetov in staršev… Ob nekaterih preveč živahnih je potrebno potrpežljivo vztrajati in jih tu in tam opomniti… in čez leta se bo morda pokazal dober sad. Molimo za to! K razmišljanju je otroke vodila zgodba Tanje Mlakar »Srnjaček, požar in… dobra dela«. Med nami živijo ljudje, ki so osamljeni in v stiski ter potrebujejo našo pomoč in pozornost. Že od malega otroke lahko vzgajamo, da bi imeli odprte oči, ušesa in srce za drugega, da bi kasneje kot odrasli lahko zaživeli bistveno zapoved kristjanovega življenja »Ljubite se med seboj.« Vsak lahko prispeva svoj kamenček v mozaik dobrote in tako Božja ljubezen med nami postaja otipljiva in konkretna. Letošnja pastoralna sodbuda »Nosite bremena drug drugemu« je odmevala v zgodbi za otroke in verjamem, da je marsikateremu poslušalcu »sedla« v srce.

Občudovala sem pripravljenost in izvirnost otrok, da pripravijo prošnje in jih pridejo povedat na mikorofon. Včasih jih je bilo prošenj tudi deset… iskrenih, preprostih, otroških. Marijine litanje, v prvih dneh dolge, so kasneje prepevali vedno rajše in jim sledili s pomočjo lista. Na koncu maše pa seveda hitro po listek in domov. Poprimimo torej drug drugemu breme, pa bo to kar nas teži, postalo priložnost za medsebojno povezanost v Kristusu.

To pa so povedali otroci o šmarnicah:

Zakaj prihajaš k šmarnicam?

Zato, ker hodim rad poslušat evangelij in zgodbe.

Zato, ker je tam zanimivo.

Zato, ker verujem v Jezusa.

Zato, ker spoznavam različne stvari, ki me zanimajo.

Da se sprostim.

 

Kaj ti je všeč?

Da pojemo otroci in da imamo zgodbico.

Všeč so mi molitve, sodelovanje otrok in petje.

Všeč mi je tisti del, ko povemo svoje prošnje.

Da pojemo in molimo.

Všeč mi je mir.

 

Sestra Sue v Slovenjii

Soboto in nedeljo, 7.- 8. maja, smo se sestre iz štirih skupnosti (Ljubljana, Lesce, Celje in Odžak) veselile obiska naše generalne predstojnice s. Suzanne Philips in s. Małgorzate Sieluzycke, generalne svetovalke. Spremljali sta ju provincialka s. Maryla Spychalska in s. Gosia Ksiazek.

Sestre so prišle z avtom iz Madžarske in se vstavile v Celju, v novi skupnosti, kjer živimo od januarja 2011 tri sestre. V kapeli smo zapele Regina coeli. Pri kosilu smo si v sproščenem pogovoru podelile novice in sestrama povedale nekaj o Sloveniji, o življenju Cerkve in o nas fmm.

Sestre so nato odpotovale v Ljubljano na kremšnite. Pozno popoldne so prišle v Lesce, kjer smo se zbrale vse sestre iz štirih skupnosti. Naše obiskovalke smo pričakale s slovensko pesmijo, nato pa je sledilo veselo sestrsko pozdravljanje.  Nekatere so se  srečale s. Sue, kot se rada imenuje, prvič, druge po dolgih letih. S. Maria Holas, ki je bila 9 let v Avstraliji, jo je poznala kot prednovinko in jo od takrat ni videla. Lahko si predstavljate koliko veselja in obujanja spominov zbudi tako srečanje. Po večernicah smo se zbrale pri večerji, kjer smo si podelile veliko novic, saj so taka srečanja nekajkrat na leto in v našem fmm ritmu življenja se zgodi veliko stvari.

Naslednji dan smo pričeli s sv. mašo, ki jo je vodil br. Štefan Kožuh, provincial bratov kapucinov. Sledilo je formalno srečanje, kjer smo se preko power point projekcije predstavile naše skupnosti in utrip življenja pri nas. Izpostavile smo nove izzive in cilje v našem misijonu v Sloveniji.

Po okusnem kosilu, ki sta ga pripravili Iva in Zala, smo odhitele na Bled, da bi obiskovalkam omogočile užiti nekaj lepot Slovenije. Sprehod okoli jezera je bil priložnost za osebna srečanja in sproščeno kramljanje.

Po vrnitvi v Lesce smo se zbrale v kapeli za tiho češčenje Najsvetejšega in večerice. Trenutki zbranosti in tihote »v Gospodu« so nam dali okušati Njegovo navzočnost med nami in gotovost, da On vodi naše poti v prihodnosti. Zvečer smo se zopet zbrale skupaj in s. Sue nam je pripovedovala o veselju, skrbeh, nevarnostih in božjem delu v naših skupnostih po svetu. Letošnje leto želimo v našem Inštitutu poglobiti temo SPRAVE in jo živeti/udejanjiti na večih nivojih (osebni, v odnosih, v skupnosti, med narodi, v odnosu do stvarstva…).

 

 

S. Sue nas je v svojem pismu spodbudila in opogumila za te korake z besedami:

May our journey of Reconciliation enable us – we, who have been embraced by the outstretched arms of the crucified God, to open our arms for the other even for the enemies – to make space in ourselves for them and invite them in – so that together we may rejoice in the eternal embrace of the Triune God.

 

Sisters, “let us embrace each other”.

Odprtost in delo za spravo je pot k ŽIVLJENJU v polnosti, zato si povabljen, da se nam v tem prizadevanju pridružiš tudi TI. Topel in prisrčen objem!

s. Mojca Korošec


Strani: Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Naslednja