Ko sem v sredo, ob petih zjutraj, prišla na SKAM, sem najprej opazila sključenega moža. Na pol zbujena sem se spraševala a je kakšen nevsakdanje oblečen umetnik ali klošar iz ljubljanskih ulic. Spreletela me je misel, da se je prišel ogret za eno noč. Ko sem se zalotila ob tej misli, sem si rekla kako prehitro presojam tega moža. Odgovor sem dobila šele po njegovem odhodu, a rada bi delila mojo prevzetost nad tem, kako je ta starejši mož ob odhodu pokleknil pred Najsvetejšim in se poklonil do tal. To je naredil s takim spoštovanjem in predanostjo, da se me je globoko dotaknilo. Ko je odšel, so mi mladi povedali, da prodaja glasilo Kralji ulice. Ena izmed mladih, ki je bila prisotna od enajstih zvečer vse do treh zjutraj, mi je dejala, da je bil ves čas buden in je sodeloval. Sama pri sebi sem si rekla, kako sem ga krivično spravila v okvirček klošarja, češ, izkoristil je priliko toplega prostora v deževni noči. Podobno se nam dogaja v presojanju mladih. Continue reading »