Paranaguá, mesto kjer se nahaja naša skupnost, je edini kraj v provinci, kjer imamo Frančiškanke Marijine Misijonarke skupino laikov. Laiki nimajo zaobljub, kot jih imamo sestre, ampak ko bi vi videli, kako ti ljudje živijo našo duhovnost! Naša ustanoviteljica mora biti totalno ponosna na njih.
Kmalu po mojem prihodu v to skupnost nas je obiskala s. Carla, misijonarka iz neke druge kongregacije. Carla je stara približno 60 let in je Italijanka, v Braziliji pa deluje kakih 20 let. Ker je Italija predaleč, da bi šla vsako leto na počitnice domov, je to leto »počitnikovala« kar v naši skupnosti. Deset dni si ogledovala razne znamenitosti Paranague in okolice, počivala, se sprehajala, plavala …
Nekega jutra se je pri nas oglasila Márcia, ena od najbolj gorečih in zvestih članic naših laikov. Carla se je predstavila prva: »Sestra Carla, misijonarka iz Italije.«
Márcia pa: »Me veseli! Márcia iz skupine laikov FMM.«
Carla se je začudila: »O, iz skupine laikov? Kako lepo!«
Potem pa je kar malo ironično dodala: »In? Kako gre? A tele sestre dobro posredujejo duha Inštituta laikom in vas formirajo v duhovnosti?«
Márcia je skromno sklonila glavo, nato pa odgovorila: »Kako bi rekla … Gre za vzajemnost. One nas, me pa njih!«
Carla ni imela nobenega vprašanja več. Očitno je Márcia z enim samim stavkom odgovorila na vse! Jaz sem se seveda komaj zadržala, da nisem bruhnila v smeh in se na ves glas zadrla: »ENA NULA ZA MÁRCIO!!«
Bila sem vesela, da je Márcia “zabila” Carlo. Pa ne zato, ker je Márcia »naša«, Carla pa ne vem čigava. Ne! Ampak zato, ker je Márcia tako elegantno podrla zastarelo predstavo o tem, da smo redovnice vir modrosti in vednosti in poučujemo uboge nevedne laike. Duh veje kjer hoče oziroma tam, kjer je človek odprt za Boga. Ko bi le v naši ljubi Cerkvi čim prej dojeli in zaživeli to vzajemnost medsebojne bogatitve in delitve vsega, kar smo in kar živimo!
Hip-hip-hura za Márcio …
s. Ana Slivka
