Evangelist Janez je zapisal besede, ki jih je Jezus izrekel svojim učencem: »Jaz sem pot, resnica in življenje«. Te besede so se vtisnile tudi v srce s. Ive Horvat, frančiškanke Marijine misijonarke, zato si jih je izbrala za geslo večnih zaobljub. V nedeljo, 7. novembra, je namreč s. Iva v minoritski cerkvi Sv. Petra in Pavla na Ptuju izpovedala večne zaobljube. Slovesne svete maše in praznovanja so se poleg sester iz Ljubljane in Celja, bratov minoritov in kapucinov, udeležile tudi sestre s Poljske, iz Avstrije in z Madžarske, njena družina, prijatelji in župljani njene domače župnije Videm pri Ptuju.
Mašo je ob navzočnosti drugih duhovnikov daroval p. Christian Balint, medtem ko je zbrane v pridigi nagovoril p. Miran Žvanut, jezuit. Sestre in vsi navzoči smo bili prejetno presenečeni, ko je pridigo začel v poljščini, nadaljeval v slovenščini in zaključil v angleščini. Tako nam skoraj ni bilo treba prevajati kar sestre običajno počnemo, ko sedi poleg nas sestra druge narodnosti. Bogoslužje je bilo res zelo bogato. Na koru so prepevale sestre skupaj z brati kapucini. Nebeške glasove so spremljale klaviature, zvok flavte, kitare, mandoline, kontrabasa in bobna. Močno so nam odmevale tudi besede domačega župnika p. Tarzicija, ki je v uvodu v Oče naš povedal kako je Iva klicala v otroštvu za očeta svojega očeta, kako je Frančišek odkril, da je njegov oče, nebeški Oče in kako je Gospod poklical tudi s. Ivo, da najde dom, ljubezen in varnost pri svojem nebeškem Očetu.
Sestra Iva je ob koncu svete maše prejela misijonsko poslanstvo od generalne predstojnice, ki ji ga je izročila provincialna predstojnica s. Marzena Dzikowska. Poslana je v provinco Indonezije. Nekateri so navdušeno ploskali, drugi so ostali brez sape. Sestre pa smo se veselile, ker je Gospod s. Ivo poklical, da bo priča vstalega Gospoda v največji muslimanski državi na svetu, kjer je le 3 % kristjanov.
Po sveti maši smo med voščili s. Ivi in prigrizkom še naprej prepevali in se Gospodu zahvaljevali za čudovita dela, ki jih dela na njeni misijonski poti. V atriju minoritskega samostana je bilo tako domače in veselo še dobro uro. Praznovanje se je nadaljevalo s kosilom in pred sladico nam je s. Angela, doma iz Indonezije in misijonarka na Poljskem, predstavila še nekaj fotografij in zanimivih informacij o Indoneziji. Prav tako smo zaplesali indonezijski ples, ki je po dolgih urah sedenja zelo dobro del. Praznovanja seveda nismo mogli zaključiti brez zahvale Bogu za tako čudovit dan, ki smo ga bili deležni. Skupaj smo zmolili večernice in prosili Gospoda, naj vodi s. Ivo na vseh njenih poteh, da bo njeno življenje obrodilo stoteren sad. Vsem, ki berete te vrstice pa priporočamo s. Ivo v molitev in se vam že vnaprej zahvaljujemo za duhovno povezanost.
s. Metka Kos FMM
