Ne pozabi se pogledati v ogledalo

Običajno zjutraj težko vstanem, tako da prav dobro dene, ko osvežim obraz z mrzlo vodo. Potem se običajno ozrem v ogledalo in se uredim. Dan se začne z molitvijo hvalnic, premišljevanjem Božje besede, nakar ure tečejo hitro. Šele na pločniku, ko se mi pogled ustavi ob reklamnih panojih, se običajno spomnim, da bi lahko zmolila kakšno desetko rožnega venca. Sploh se mi je ta molitev z leti priljubila, kakor da bi moja razum in srce potrebovala vedno znova slišati: »Zdrava Marija, milosti polna, Gospod je s teboj…«.  

Kaj pomeni, da je Marija polna milosti? Ko je v Svetem pismu zapisano, da je »Bog poln milosti do nekoga«, pomeni, da mu je dal, vse kar ima. Marija je torej sprejela vse, kar ji je Bog želel podariti. Njeno srce je bilo povsem odprto za Stvarnika, ker je bila obvarovana izvirnega greha. V katoliški Cerkvi jo tako imenujemo »tota pulchra« – vsa lepa, vsa čista, Brezmadežna. Praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije nas torej želi spomniti na to, kdo je naša mati in k čemu nas Gospod kliče. Sv. Janez Krizostom je nagovoril vernike z besedami: »Pozdravljeni, ki ste v Kristusu izvoljeni, da bi bili nekoč pred njim sveti, čisti, brezmadežni, kakor je pred njim Devica Marija.«

Kaj se v meni zbudi ob tem pozdravu? Ali Marijina čistost in lepota prebudi v meni hrepenenje po čistosti srca, po lepoti odnosov? Ali pa prestrežem v sebi misel kako danes nič ni več čisto, božje lepo, sveto? Ni dvoma, da sodobni človek močno hrepeni po čistosti in lepoti. Naj navedem preprost primer iz zadnjih dni. Naša kandidatka Ana se je šla fotografirat za dokumente. Pokazala mi je fotografije, ki so bile zelo lepe. Vprašala sem jo ali jo je fotograf napudral, ker ima tako čist obraz. Pa mi je odgovorila, da je fotografijo z računalnikom retuširal. Želja, da bi bili lepi, čisti, biva v nas. Vprašanje za nas kristjane pa je s čim to hrepenenje zapolnim? Koga gledam in kako gledam? A si vzamem čas, da gledam Marijo in zrem njen blagi obraz, njeno čisto srce? A se znam ustaviti, da uzrem v svojem sinu, hčeri otroško srce, žejno ljubezni? A vidim v ženi, možu lepoto duše? Kajti zelo hitro me lahko misli kako je današnji svet poln površinskosti, daleč od želje po vztrajnem tkanju odnosov, zavede, da sodim. Zato je tako pomembno, da sem v odnosu z njo, ki je podarila življenje našemu Gospodu.

Marija je polna milosti, je odsev njegove ljubezni do nas. Ko se boš jutri zjutraj pogledal v ogledalo, se tudi ti zahvali Gospodu, da si božji, da si poklican, da postaneš svet, čist, lep,  prosojen za Boga kakor ona. In čez dan naj tvoje srce sliši: »Veseli se, milosti polna…«.

s. Metka Kos fmm

Čas pričakovanja Svetega

Čas pričakovanja…

Kaj je lepšega kot trenutki, ko čakaš na obisk prijatelja ali ko vznemirjeno pričakuješ odhod na družinski izlet. Kaj je lepšega kot čas, ko pogleduješ na uro ob prijetem vonju iz kuhinje ali pričakovanje večera, ko te fant povabi v kino. Čas pričakovanja je tudi moj priljubljeni čas. Vedno sem se veselila obiskov in praznikov. Čas pričakovanja ima v sebi nekaj čarobnega, nekaj svetega. V srcu se prebudi hrepenenje po bližini, po domačnosti, po novem, končno po Božjem. In taki je tudi adventni čas. Že sama beseda advent pove, da gledamo nekaj kar bo prišlo kmalu.

Ob tem se mi zadnja leta pojavlja vprašanje kako naj kristjani dobro preživimo ta čas pričakovanja, ko pa nas okolje bombandira z božičnimi dekoracijami, praznovanji, po novem tudi z adventnimi izleti in sejmi? Pričakovanje namreč v prvi vrsti pomeni čakati, hrepeneti, pripraviti vse potrebno za praznik. Naši predniki so se celo postili, da so tudi svoje telo pripravili na božične dobrote in bolj zavestno okušali praznične jedi.

Žal recepta za dobro preživeti adventni čas nimam na zalogi. Pravzaprav ga verjetno tudi ne pričakujete. Lahko pa z vami podelim par misli in navdihov, ki se mi ob tem porajajo. Zdi se mi, da smo kristjani v pripravi na naše večje praznike postavljeni na največjo preizkušnjo prav v adventu. Potrošniški svet namreč ne pozna kategorije čakanja. Morda pričakovanja še, a čakanja zagotovo ne. Vse potrebe je potrebno zadovoljiti čim prej, da bi se človek ves čas počutil dobro. Vsi pa vemo, da če več dni jemo preveč dobro hrano, naš želodec odreagira. Tako kot telo potrebuje zmernost in kdaj pa kdaj slastnejše jedi in okuse, tako je tudi z našo dušo. Tudi ona potrebuje čas hrepenenja in čas, ko je hrepenjenje potešeno. Človek, ki ves čas hlepi po zadovoljitvi in to tudi vedno doseže, ne zna več čakati, pričakovati, se veseliti, hrepeneti, končno niti ljubiti. Morda je res eden od bistvenih izzivov, da si v tem adventnem času postavimo vprašanje: »Po čem najbolj hrepenim?« Že samo vprašanje nas bo vodilo do odgovora. Spodbudilo nas bo, da bomo storili korak v smeri, ki nam jo nakazuje. Drugo pomembno vprašanje je: »Kako bi rad, da bi skupaj preživeli božične praznike?« Tudi tukaj se nam ponudi odgovor, ko se pogovorimo kaj je bistveno. In končno se samo ponudi vprašanje: »Kaj pa za božič sploh praznujemo?« In tako postane advent čas pripovedovanja zgodb iz življenja svete družine, čas molitve ob adventnem venčku, ko Gospodu izražamo svoje veselje, pričakovanje, čas pozornosti, ko v pripravi na praznike kaj dobrega storimo drug za drugega.

Čas pričakovanja…, da čas pričakovanja nekoga, ki bo prišel kmalu. Prihaja vsako leto prav zate in zame, da bi ga sprejela v svojo kamrico srca. Naj bo ta advent čas pričakovanja rojstva otroka, ki je Božji otrok. V svoji človeški otroškosti namreč skriva božanskost. Kakšna radost je morala prevzemati Marijo, ko je pod svojim srcem nosila Božjega otroka, Odrešenika vseh ljudi. Končno, vsaka mama pozna tiho veselje, ki se budi v njej, ko se otročiček zgane in ga čuti v svojem telesu. Zato vam želim, da bi okusili lepoto in radost duhovne nosečnosti, da bi se za Božič Božji otrok rodil v vsakem izmed nas.

s. Metka Kos, fmm

Stična mladih 2016

Na letošnji Stični z naslovom “Sem orodje Božjega usmiljenja” smo kot vsako leto mladi z različnih koncev Slovenije slavili Boga s pesmijo, adoracijo, sveto mašo in druženjem. Bilo je lepo,saj smo se nekateri videli po dolgem času,zato je bil vsak objem toliko bolj iskren. Čeprav nas je Bog blagoslavljal z dežjem, nam je v srcih sijalo sonce. Na naši stojnici, ki je predstavljala, kakšno je življenje v “kloštru”, smo mlade učili izdelave rožnih vencev iz vrvice, poleg nas pa so kapucini navduševali z žaganjem lesenih križkov. Dolgčas ni dobil svojega mesta, zato nam na Stično 2016 ostjajo lepi spomini. dscn8255dscn8247dscn8253

DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA

delavniceDelavnice so namenjene mladim, ki že prebirajo Sveto pismo. Vsebujejo 15 tedenskih srečanj po 2 uri. Vsako srečanje zajema premišljevanje Božje besede, razmišljanje ob katehezi ter spoznavanje in prakticiranje novega molitvenega načina. Pričetek delavnic bo 13. septembra ob 19h uri na Mirju 7 v Ljubljani. Za več informacij pokličite na gsm: 041 603 781.

Strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Naslednja